Ta zapis je namenjen predvsem tistim, ki bi želeli ponovno oživeti duha v sebi. Začelo se je zelo zgodaj, ko sem bil še majhen pobalin. Bil sem izjemen talent za nogomet, pravi čarovnik, z žogo sem znal vse. In kot takšen sem zelo odstopal med vrstniki. To je trajalo toliko časa, dokler je bil nogomet zame igra, dokler ga nisem igral ampak sem se igral.
Potem je ta igra postajala čedalje bolj tekmovalna, moja nežna duša pa ni zmogla ali pa želela slediti hijenam na igrišču. Vsaka oblika agresivnosti, ki je v športu nujna za uspeh, mi je bila tuja. Zame je bil tu začetek konca oz. začetek agonije, ki je trajala skoraj 30 let.
Ker oče tega nikakor ni zmogel razumet, je neizprosno pritiskal name kot pit bul. Jaz pa sem se enostavno izklopil. Postal sem truplo v živem telesu. Tako sem živel, ne vedoč kdo sem, kam grem, kaj delam in zakaj. Robot, priklopljen na matrico. Drugi so vlekli poteze, jaz pa sem se premikal po šahovnici.
Po končani nogometni karieri sem zelo aktivno športal. Tekel, igral košarko, tenis, hodil v fitnes, kolesaril. Ampak na kakšen način. Vse na polno, brez stika s svojim telesom. Ali če povem drugače, bil sem ponotranjen glas očeta in vseh svojih trenerjev. Ko njih ni bilo več, sem se “treniral” sam. In to vrsto let. Ko sem to ozavestil, sem bil že na pol poti k spremembi.
Danes sem šel odpeljat veliko Franjo s kolesom. Ne vem koliko je bilo kilometrov, verjetno nekaj več kot na Franji ker sem štartal iz Domžal, od oka tam nekje 180km. Števca, največjega ubijalca komunikacije z lastnim telesom že dolgo ne uporabljam več. Edini indikator tempa, ki mu sledim, je nos. Torej ves čas diham samo skozi nos, zato se ne mučim, moje telo je sveže in spočito tudi po takšni vožnji.
Vmes tudi komuniciram s telesom, pogovarjam se z njim in ga sprašujem, kako je in če kaj potrebuje. Položaj telesa na specialki je tog in zakrčen, jaz pa ga ves čas zavestno mehčam in sproščam z mikro gibi. Ponosen sem nase in hkrati hvaležen, da sem uspel skozi ozaveščanje in raziskovanje popolnoma spremeniti miselnost in identiteto. Iz tirana do sebe sem se spremenil v bitje zavestnega delovanja. To je moja največja zmaga.