Formalna izobrazba in ali se da še kako drugače? Ali pravilno dihanje in ledena voda lahko pomagata ter koliko?
Ta zapis je zelo resničen. Izraža pa zgolj moje mnenje + 2 izkušnji resničnih ljudi ker ne želim žalit nikogar. Verjamem, da se vsak trudi po najboljših močeh in da deluje z ravni zavedanja, na kateri se trenutno nahaja.
Moj oče je končal 2 faksa. Je zelo bister in intelektualno močan človek. Jaz sem zaključil srednjo poklicno šolo. Vem, da me ima na neki ravni za “telička” in nekoga, ki ni ravno zaupanja vreden, čeprav vem, da me ima najraje na svetu. In z razumskega vidika ga tudi povsem razumem. In sprejmem. Moja težava je bila, ker je bil moj heroj in ker sem celo življenje iskal njegovo potrditev, ki je seveda nikoli nisem dobil. On pač vrednoti ljudi skozi formalno izobrazbo. Vse ok.
Jaz šole nikoli nisem maral. Kot otrok sem to čutil intuitivno, potem pa sem si to tudi znal razložit, da me šola ne bo naučila ničesar res življenjsko vrednega in pomembnega. Obiskoval sem srednjo ekonomsko šolo. Nikoli težav z ocenami, so me pa v četrtem letniku srednje šole, mesec in pol pred koncem vrgli ven zaradi neopravičenih ur. Raje sem šprical kot poslušal bedarije. Memorirat informacije nikoli ni bilo nekaj, kar bi me v življenju motiviralo. Ker nisem želel ponavljat letnika, sem na hitro naredil 3 diferencialne izpite, da so mi priznali vsaj trgovsko šolo. Vse ok.
Pred dobrim tednom sem kot gost predaval na dvodnevnem handpan festivalu v Dalmaciji. Takoj, ko sem prišel, je do mene pristopil neznan človek. S solzami v očeh me je začel objemati in se mi zahvaljevati, ker sem mu rešil življenje. Kako za vraga sem lahko rešil življenje nekomu, ki ga prvič v življenju vidim. Zaupal mi je, da je imel hude težave s koleni in neznosne bolečine. Imel je tudi zelo povišane neke markerje v krvi in zdravniki so mu želeli amputirati nogo zaradi nevarnosti sepse. Vse ok.
Ko je tisti dan prišel domov, mu je nek prijatelj poslal link, kjer sem jaz gostoval v enem podcastu. To je ta podcast če koga zanima https://youtube.com/watch?v=TX9HONsf_PE&feature=share9. Skratka, možakar je začutil, da je v mojih besedah veliko resnice in se odločil, da bo poskusil z dihalnimi vajami in hladno vodo ter odklonil operacijo. Po nekaj tednih redne prakse si je opomogel, bolečine pa so povsem izginile. Ni stvar v zdravnikih, niti v meni, človek je enostavno riskiral življenje, ker je verjel, da si lahko pomaga. Zdravniki niso našli vzroka in so mu želeli amputirati nogo, jaz sem mu dal samo upanje. Vse ostalo je storil SAM. To ni kritika zdravnikom, je samo globok priklom nekomu za njegovo vero in pogum. Vse ok.
Naslednji dan je prišla na delavnico ženska s hudim vnetjem oči. Sprva sploh ni nameravala obiskat mojo delavnico ampak eno drugo. Ker ni mogla gledat ampak je lahko samo poslušala, je prišla k meni. Že po 10min aktivnega dihanja se je vnetje skoraj povleklo, po potopu v hladno vodo pa je povsem izginilo. In ženska se mi ni in ni nehala zahvaljevati. Ampak ljudje, zasluge gredo samo njej, ona je dihala in šla v hladno vodo, jaz sem bil samo poleg. Vse ok.
Ne želim trdit, da je ta metoda vsemogoča, ker ni. Zgodila sta se dva primera, kjer je delovalo. Pri nekomu drugemu mogoče ne bi. Ne vem. Tisto, kar želim sporočit je, da ko se nekdo odloči prevzet odgovornost in nekaj naredit zase, obstaja vsaj možnost, da se nekaj spremeni. V nasprotnem primeru te možnosti ni. In izobrazba nima absolutno nobene veze s tem.
Gre se za vero vase in v svoje sposobnosti. Ko je tako, so čudeži dejansko mogoči. V bistvu pa to niti niso čudeži ampak samo naravna sposobnost telesa, da se pozdravi. Ker pa ne vemo, kako se to zgodi, se lahko samo čudimo. Inteligenca telesa je precej večja kot intelekt naših možganov.
– Ledeni